Povzročitelj in potek okužbe
Hepatitis C ena od oblik virusne okužbe jeter, ki ga povzroča okužba z virusom hepatitisa C (VHC). Z VHC je okuženih 1-2% človeštva, povzroča pa kar tri četrtine vseh kroničnih virusnih hepatitisov in je najpogostejši razlog za transplantacijo jeter v razvitem svetu. Inkubacijska doba je od 2 tedna do 6 mesecev, povprečno pa 6 tednov. Bolezenski znaki akutnega hepatitisa se pojavijo pri 20-30% obolelih (utrujenost, slabost, bolečine pod desnim rebrnim lokom, temen urin in zlatenica). Pri redkih (15-30%) se virus spontano odstrani iz telesa. Pri večini ( 70-85 %) pa virus vztraja vse življenje. Okužbi sledi dolgo prikrito obdobje kroničnega vnetja jeter, ki se pri 20% bolnikov konča z jetrno cirozo, pri 1-1,5% pa po približno 20 letih celo z rakom jeter.
Okužbo dokažemo s preiskavo krvi. Pri tistih, ki so brez bolezenskih znakov, ugotovimo okužbo slučajno (npr. pri krvodajalskih akcijah ali pri pregledu krvi nosečnic).
Prenos okužbe
Virus hepatitisa C se nahaja v jetrih, v krvi, slini, spermi, vaginalnih izločkih, urinu in mleku doječe matere.
Prenos je možen:
• pri stiku z okuženo krvjo in krvnimi pripravki
• pri poškodbah z okrvavljenimi ostrimi predmeti
• pri spolnih stikih
• možen je tudi prenos okužbe od matere, ki je nosilka virusa hepatitisa C na otroka v času nosečnosti in pri porodu
• možen je tudi prenos med družinskimi člani pri souporabi pribora za osebno nego.
Še vedno ni pojasnjen način prenosa pri 30- 50 % okužnih, kar pomeni, da še zdaleč ne poznamo vseh ukrepov za preprečevanje širjenja.
Vso kri, ki jo zberejo ob krvodajalskih akcijah, testirajo na prisotnost virusa hepatitisa C, zato je prenos s krvjo in krvnimi derivati, ki je bil včasih pogost, skoraj izključen. V Sloveniji je hepatitis C najbolj razširjen med intravenskimi uživalci drog zaradi souporabe igel, ki so onesnažene z okuženo krvjo. Na podoben način se okužba prenaša pri tetoviranju oziroma uporabi okuženih predmetov za prebadanje kože.
Zaščita pred okužbo
• Žal še ni cepiva proti VHC.
• Možnost okužbe s spolnim prenosom zmanjša kondom.
• Intravenozni uživalci drog si ne smejo izmenjevati pribora za injiciranje.
• Izogibati se je potrebno neprofesionalnem tetoviranju, akupunkturi in piercingu.
• Zdravstveni delavci morajo dosledno izvajati preventivne ukrepe pri rokovanju s potencialno kužnim materialom.
• Izogibati se je treba tudi souporabi pribora za osebno nego.
• V primeru naključnega vboda z onesnaženo injekcijsko iglo se svetuje iztiskanje krvi, izpiranje pod tekočo vodo in razkuževanje mesta vboda z alkoholom. Potrebno se je napotiti k lečečemu zdravniku, ki vas bo napotil zaradi nadaljnjih preiskav še k epidemiologu na regionalni Zavod za zdravstveno varstvo.
• Družinske člane in spolne partnerje kroničnih nosilcev napotimo na preiskavo krvi na pokazatelje virusa hepatitisa C.
• Kronični nosilci VHC ne morejo biti krvodajalci, darovalci organov ali semena.
• Če ima oseba spolne odnose z več partnerji, se morajo zavedati odgovornosti, da lahko pri tem okužijo druge. Zato je prav, da uporablja pri spolnih odnosih kondom in partnerje o tem obvesti.
Kako živeti z virusom hepatitisa C?
Jetra so zelo pomemben organ v trebušni votlini, nekakšna »kemična tovarna«, ki opravlja 500 življenjsko pomembnih nalog in so glavni razstrupljevalni organ. Zato je potrebna določena previdnost pri uživanju mastne hrane in alkohola, ki lahko dodatno poškoduje jetra. Dovoljene so običajne aktivnosti. Potrebno je poskrbeti za dobro psihofizično kondicijo, izogibati pa se je potrebno večjim fizičnim naporom. Svetuje se zadosti počitka in spanja. Izogibati se je potrebno stikom z jetrom škodljivimi snovmi in jetrom škodljivimi zdravili.
Pomembno je čimprejšnje odkritje okuženih, zaradi ev. zdravljenja. Bolniki s kroničnim virusnim hepatitisom C so vodeni po enotnem protokolu pri infektologih. Vsi bolniki ne potrebujejo zdravljenja in so le pod zdravniškim nadzorstvom. Zdravljenje je dolgotrajno, zdravilo se daje z injekcijo pod kožo.
