Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki jo prenašajo klopi. Bolezen se ne širi od človeka do človeka. Pojavlja se posamično v sezoni, ko so klopi aktivni (maj-september).
Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov) je 7 - 14 dni.
Klinična slika
Bolezen poteka v dveh fazah. Prva faza traja 1-8 dni. Bolniki se slabo počutijo, imajo glavobol, bolečine v mišicah, povišano telesno temperaturo, lahko tudi bruhajo in imajo bolečine v trebuhu in drisko. Prvemu obdobju sledi prost interval, ki traja 1 - 20 dni. Potem nastopi druga faza bolezni, v kateri so prisotni znaki prizadetosti možganskih ovojnic in /ali možganov (visoka telesna temperatura, hud glavobol, celo nezavest). Smrtnost pri odraslih je približno 1 - 2%. Bolezen lahko zapusti trajne posledice, kot so glavobol, motnje koncentracije, ohromelosti,...
Zdravljenje
Specifičnega zdravila za bolezen ne poznamo, zato je zdravljenje samo simptomatsko: počitek, po potrebi dajemo zdravila proti bolečinam in znižujemo povišano telesno temperaturo.
NAJUČINKOVITEJŠI NAČIN ZAŠČITE PRED BOLEZNIJO JE CEPLJENJE.
Bazično cepljenje sestoji iz 3 odmerkov cepiva:
1. doza: priporočljiva v zimskih mesecih
2. doza: 1 - 3 mesece po prvi
3. doza: 9 - 12 mesecev po drugi
Zaščito vzdržujemo z osvežitvenimi odmerki cepiva (1 doza vsakih 3-5 let).
V Sloveniji je cepljenje obvezno za vse osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene možnosti okužbe. Za vse osebe, ki živijo na okuženem območju ali pa nameravajo bivati krajši čas na takem območju, pa je cepljenje priporočljivo.
Kontraindikacije za cepljenje
Ne smemo cepiti oseb, ki:
• prebolevajo akutno vročinsko obolenje
• imajo alergijo na jajca in/ali piščančje meso
• so imele alergično reakcijo na predhodno dozo cepiva
Varnost cepiva v času nosečnosti in dojenja ni bila ugotovljena v kliničnih poizkusih, zato cepljenje v teh obdobjih odsvetujemo.
Stranski učinki po cepljenju
Po vsakem cepljenju je treba počakati še 20 min zaradi ev. alergične reakcije. Kasneje lahko pride do stranskih pojavov, ki so lahko lokalni (rdečina, oteklina in bolečina na mestu vboda; lahko so tudi povečane regionalne bezgavke) ali pa splošni (povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, prehodno slabo počutje, izguba apetita, nemir, bruhanje, driska...) Običajno se ti stranski pojavi razvijejo v prvih 48 urah po cepljenju, so blagi in minejo spontano v nekaj dneh. Na mesto vboda dajemo hladne obkladke, v primeru povišane telesne temperature pa sredstva za zniževanje temperature. Izjemoma so te reakcije lahko hujše in v takih primerih se je potrebno posvetovati z zdravnikom.
