Warning

Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj,  telefon: 04 20 17 100,  faks: 04 2017 113,  e-pošta: pisarna.ZZVKR@zzv-kr.si

Frontpage Slideshow (version 2.0.0) - Copyright © 2006-2008 by JoomlaWorks
  • Zdravje
  • Zdravje
  • Okolje
  • Okolje

Priprava na potovanje v tujino

E-pošta natisni PDF

V tujem okolju so potniki izpostavljeni številnim dejavnikom, ki ogrožajo njihovo zdravje.Večino teh tveganj lahko zmanjšamo z upoštevanjem ustreznih preventivnih ukrepov pred, med in po potovanju. S svetovanjem pred potovanji želimo potnikom preprečiti ali vsaj zmanjšati različne neprijetnosti.

 

1. BOLEZNI, KI SE ŠIRIJO Z OKUŽENO HRANO IN VODO: potovalna driska, hepatitis A, trebušni tifus, kolera, otroška paraliza – imenujemo jih tudi bolezni umazanih rok.

Potovalno drisko povzročajo različni mikrobi (bakterije, virusi, paraziti). Najpogostejši izvor je okužena hrana ali pijača. Težave trajajo običajno nekaj dni, bolniki niso prizadeti (predhodno zdravi ljudje).

Zdravljenje: zadostno nadomeščanje izgubljene tekočine z ORR (oralno rehidracijsko raztopino)-npr. Nelit, ki ga kupimo v lekarni, lahko pa si ORR pripravimo sami (1 l vode + 5 žlic sladkorja + 1 čajna žlica soli + sok 1 pomaranče + sok 1 limone). V primeru, da v blatu opazimo sluz, kri ali gnoj, je potrebno poiskati zdravniško pomoč.

Splošni ukrepi za preprečevanje okužb, ki se širijo z okuženo hrano in vodo:

  • temeljito umivanje rok po uporabi stranišča, pred pripravo hrane in pred jedjo
  • pijemo samo ustekleničeno vodo ali druge originalno zaprte pijače.
  • zobe umivamo s čisto, po možnosti ustekleničeno vodo
  • v izrednih primerih vodo prefiltriramo in prevremo (vre naj 5 min.), nato pokrito ohladimo
  • ne pijemo pijač z ledom
  • uživamo samo dobro prekuhano in/ali prepečeno hrano, ki mora biti tudi postrežena vroča
  • uživamo sadje, ki si ga sami olupimo
  • ne kupujemo hrane pri uličnih prodajalcih
  • ne uživamo surovega mesa, morskih sadežev, surovega mleka in izdelkov iz surovega mleka
  • ne uživamo slaščic in doma pripravljenega sladoleda
  • ne uživamo svežih solat

 

Poseben preventivni ukrepCEPLJENJE. S cepljenjem se uspešno zaščitimo pred hepatitisom A, trebušnim tifusom in otroško paralizo, precej manj uspešno pa pred kolero. Cepljenje je potrebno opraviti vsaj dva tedna pred potovanjem.

 

Na splošno sicer zdravim ljudem ne priporočamo kemoprofilakse (preventivnega jemanja antibiotikov) bolezni, ki se prenašajo z vodo in hrano.

SKUHAJ – OLUPI – ALI NE JEJ !!!!!

Preprosto priporočilo, ki ga je treba upoštevati vedno in povsod. Zmotno je splošno prepričanje, da je hrana v boljših hotelih neoporečna, kajti tudi v najboljših restavracijah v tropih na morejo sterilizirati vseh jedi (jajc, solat..). Dietni prekrški ljudem pokvarijo potovanje, lahko pa celo ogrozijo njihovo življenje.

UMIVANJE ROK je najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužb, ki se širijo preko okužene hrane in vode.


2. BOLEZNI, KI JIH PRENAŠAJO RAZLIČNI VEKTORJI - komarji, muhe, bolhe in klopi: malarija, denga, rumena mrzlica, kuga, japonski encefalitis, ....

MALARIJA: je najpomembnejša in najpogostejša tropska bolezen, ki jo prenašajo samice komarjev iz rodu Anopheles. Danes je široko razširjena v tropskem in subtropskem pasu, kjer domačini pogosto prebolijo več okužb letno in pridobijo delno imunost. Glavni dejavniki, ki vplivajo na umrljivost zaradi malarije, so prepozna diagnoza in prepozen začetek zdravljenja ter visoka starost bolnika.

Klinična slika: značilni znaki - mrzlica, visoka telesna temperatura (39-41,5°C), ki se pojavlja v različnih časovnih intervalih, in potenje; nespecifični znaki - glavobol, mišične bolečine, zaspanost, izguba apetita. Poleg naštetih so možni še drugi znaki: bruhanje, driska, povečana vranica in jetra, suh kašelj, pospešeno dihanje. Samo na osnovi klinične slike ne moremo postaviti diagnoze malarije.

Sum na malarijo postavimo na osnovi anamnestičnih podatkov (bivanje v endemskem območju v zadnjih 2-3 letih), klinične slike in laboratorijskih značilnosti. Diagnozo potrdimo s prisotnostjo povzročiteljev v gosti kaplji krvi.

Zdravljenje: pri neodpornih osebah predstavlja malarija nujno stanje, ki zahteva takojšnjo postavitev diagnoze in ustrezno zdravljenje. Zato je potrebno ob sumu na malarijo TAKOJ poiskati zdravniško pomoč.

Stand-by terapija – samozdravljenje- izjemoma, kadar je velika verjetnost, da gre za malarijo, zdravniška pomoč pa ni dosegljiva v 24 urah.

Ob vsakem povišanju telesne temperature PO vrnitvi iz tropov je potrebno izključiti malarijo. Na svoje zdravstveno stanje moramo biti pozorni še 1 leto po vrnitvi iz krajev, kjer je malarija.

Preventiva malarije 

a. Zaščita pred piki komarjev: komarji, ki prenašajo malarijo, so aktivni med sončnim zahodom in sončnim vzhodom, če je le mogoče se v tem času izogibamo aktivnosti na prostem. Zaščitimo se z nošenjem zaščitnih oblačil (hlače z dolgimi hlačnicami, obleko/srajce z dolgimi rokavi in svetlih barv, nogavice in zaprte čevlje). Na obleko nanesemo repelente, ki vsebujejo permetrin in na ta način preprečimo pike komarjev skozi obleko. Na nepokrite predele telesa pa nanesemo repelente-snovi, ki s svojim vonjem odganjajo mrčes in vsebujejo DEET (dietil-3metilbenzamid). V bivalnih prostorih brez klime uporabljamo zaščitne mreže, po možnosti impregnirane s permetrinom. Mreže morajo biti dovolj velike in nepoškodovane, pred spanjem pa jih zatlačimo pod posteljni vložek.

b. Kemoprofilaksa malarije: poznamo več vrst zdravil, ki nudijo dobro zaščito pred malarijo. Izbira kemoprofilaktičnega sredstva je odvisna od načina in trajanja potovanja, zdravstvenega stanja potnika.... Od vrste zdravila je odvisna shema jemanja.

Upoštevati moramo, da nobeno sredstvo ni 100% zanesljivo.

 

Endemska območja malarije

 


RUMENA MRZLICA je virusna bolezen, ki je razširjena v tropskem območju Južne Amerike in v subsaharski Afriki. Prenašajo jo komarji iz rodu Aedes aegypti, ki pikajo podnevi. Pred boleznijo se uspešno zaščitimo s cepljenjem, ki ga moramo opraviti najmanj deset dni pred prihodom na endemsko območje.

Endemska območja rumene mrzlice

 


3. BOLEZNI, KI SE PRENAŠAJO Z DOTIKOM

• STEKLINA je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki prizadene toplokrvne živali.

Okužba se prenaša s slino okužene živali na drugo žival ali človeka (ugriz, opraskanine..).

Inkubacijska doba je 3-8 tednov (4 dni – 7 let), odvisno od velikosti rane in njene oddaljenosti od možgan. Vsak, ki zboli za steklino, zanesljivo umre.

Preventivni ukrepi: potnike opozarjamo, naj se izogibajo kontaktov z divjimi in/ali domačimi živalmi. V primeru, da potujejo za daljši čas v območja z veliko stopnjo tveganja (npr. v Indijo), svetujemo preekspozicijsko cepljenje.

Oskrba ugrizov in drugih ran, ki so jih povzročile živali: rano najprej temeljito speremo z milom in čisto vodo, nato pa razkužimo z alkoholom (70% etanol). Poiskati moramo zdravniško pomoč in običajno je potrebno postekspozicijsko cepljenje in aplikacija humanih IG proti steklini.

SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI – varna spolnost in uporaba kondomov in preventivno cepljenje proti VHB.

 

4. SPLOŠNI NASVETI NA POTOVANJU

• Pred odhodom na potovanje obiščemo izbranega zdravnika in zobozdravnika.

• Preverimo imunski status glede tetanusa in po potrebi opravimo manjkajoče cepljenje.

• Uredimo zdravstveno zavarovanje.

• Pustimo si dovolj časa za prilagoditev na drugačno podnebje, prehrano, dnevni čas in način življenja.

• Za lažje prenašanje premaknitve časa (jet lag) lahko poskusimo s kratko delujočim uspavalom.

• Plavamo samo v morski vodi in/ali v bazenih s klorirano vodo.

• Ne uživamo hrane, zdravil, alkohola in drugih opojnih sredstev neposredno pred plavanjem.

• Potujemo z zanesljivimi prevoznimi sredstvi, uporabljamo varnostne pasove, izogibamo se nočni vožnji, vožnji z motorji in prevažanju z manjšimi letalskimi prevozniki, ki nimajo rednih poletov.

• Pred soncem se zavarujemo s kremo z visokim zaščitnim faktorjem (>15), ki jo nanesemo na kožo 30 – 60 minut pred izpostavitvijo sončnim žarkom. Z izogibanjem telesnih aktivnosti na močnem soncu se zavarujemo pred sončarico.

V primeru obolenja med ali po potovanju se po vrnitvi posvetujte v ambulanti pristojnega Zavoda za zdravstveno varstvo. Še posebej morajo biti po vrnitvi previdni vsi, ki delajo z živili ali pri delu prihajajo v stik z živili.

 

Viri:

Manual of travel Medicine and Health

Eric Caumes, MD. Travel & 2000 Edition

Potovalna medicina, zbornik predavanj, MR.Ljubljana 1999

Potovalna medicina 2, zbornik predavanj, MR. Ljubljana 2000

www.cdc.gov/travel

SPLETNA STRAN ZZV ARHIVSKA  Od 1. januarja 2014 v Sloveniji delujeta nova nacionalna inštituta: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (... Več..
ARHIV NOVIC Več..