Rumena mrzlica (RM) je akutna virusna bolezen, ki jo prenaša komar. Bolezenske spremembe so predvsem v jetrih in ledvicah. Pogoste so krvavitve v prebavilih, pa tudi v drugih organih.
Način prenosa: Okužimo se s pikom okuženega komarja preko dneva.
Razširjenost: Okužba z rumeno mrzlico je možna v naslednjih državah: Angola*, Argentina, Benin*, Bolivija*, Brazilija, Burkina Faso*, Burundi*, Centralna afriška republika*, Čad, Ekvador, Ekvatorialna Gvineja, Etiopija, Francoska Gvajana*, Gabon*, Gambija, Gana*, Gvineja, Gvineja Bissau, Gvajana, Kamerun*, Kenija, Kolumbijo, Kongo*, Liberija*, Mali*, Mavretanija, Niger*, Nigerija, Panama, Paragvaj, Peru, Ruanda*, Sao Tome and Principe*, Senegal, Sierra Leone*, Slonokoščena obala*,Somalija, Sudan, Surinam, Tanzanija, Togo*, Trinidad in Tobago, Uganda in Venezuela.
* Države označene z zvezdico po naših podatkih zahtevajo potrdilo o cepljenju ob vstopu v državo, vendar naj potniki sami preverijo na ambasadah glede tega.
Inkubacijska doba - čas od okužbe do pojava bolezni je 3-6 dni.
Potek bolezni: Okužba lahko poteka brez kliničnih znakov, lahko pa povzroči bolezen, ki poteka hudo in se konča s smrtjo bolnika. Pri hudem poteku se pojavijo trije značilni bolezenski znaki: zlatenica, krvavitve in beljakovine v urinu (proteinurija). Bolezen poteka v več fazah. Začne se nenadoma z visoko temperaturo, glavobolom, slabostjo in bolečinami v mišicah ter manjšimi krvavitvami iz dlesni in nosne sluznice. Tako stanje traja približno 3 dni. Sledi drugo obdobje bolezni, ko se bolnik dobro počuti in nima temperature; traja nekaj ur do nekaj dni. Nato nastopi tretje obdobje, ko se temperatura ponovno dvigne, pojavi se glavobol, bolečine v trebuhu, zlatenica, krvavitve in zmanjšano izločanje urina. Pride do nenadne odpovedi delovanja jeter in ledvic. Smrtnost bolezni je 5-50%, kar je odvisno od nege in terapije, ki jo je bolnik deležen. Bolnik umre 7. do 10. dan. Okrevanje po taki bolezni traja več tednov.
Zdravljenje: je simptomatsko- specifičnega zdravila ni.
Preprečevanje: Zelo pomembna je zaščita pred piki komarjev. Priporočljive so hlače z dolgimi hlačnicami, obleko/srajce z dolgimi rokavi in svetlih barv, nogavice in zaprte čevlje. Na nepokrite predele telesa nanesemo repelente, ki vsebujejo najmanj 30% DEET.
Cepljenje je najbolj učinkovita zaščita pred rumeno mrzlico. Cepimo z živim oslabljenim cepivom, imunost se pojavi 7.-10. dan po cepljenju. Ob cepljenju izdamo mednarodno potrdilo, ki stopi v veljavo 1o. dan po cepljenju in velja 10 let. Ne cepimo dojenčkov pod <9 mesecev starosti, oseb, ki prebolevajo akutno okužbo s povišano telesno temperaturo, nosečnic, oseb, ki imajo alergijo na jajca, oseb, ki imajo moteno odpornost za radi različnih težjih kroničnih bolezni in zdravil, oseb, ki prejemajo visoke doze zdravil, ki znižajo odpornost, bolnikov z rakom, okuženih z HIV, oseb z boleznimi vranice ali brez vranice, oseb z boleznimi priželjca ali brez,...
Stranski pojavi po cepljenju:
- Lokalne reakcije: zelo redke, rdečina, oteklina in bolečina na mestu vboda
- Sistemske reakcije: še 14 dni po cepljenju je možna temperatura, glavobol, mišične bolečine, utrujenost, izpuščaj, povečane bezgavke,
- Izjemoma so v zelo redkih primerih možne tudi resne komplikacije po cepljenju z trajnimi posledicami:
- Pridružena nevrološka obolenja (YellowFever Vaccine-Associated Neurologic Disease): meningoencefalitisi, Guillan-Barre sindrom, encefalomieltis, paralize, (3 - 28 dni po cepljenju). V ZDA so takšne pojave zabeležili pri 0,8-2,3/100.000 cepljenih oseb, pogostnost narašča s starostjo
- Pridružena obolenja notranjih organov (YellowFever Vaccine-Associated Neurologic Disease): 1- 8 dni po cepljenju se je pojavila multiorganska odpoved notranjih organov. V ZDA je bila pogostnost 0,4- 2,3/100.000 cepljenih oseb, bolj pogosta je bila v starosti nad 60 let.
