Vsako leto številne države po svetu 27. aprila obeležujejo Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Namen obeležitve je opozarjanje in ozaveščanje javnosti o zdravstvenih posledicah zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu.
Okoljski hrup predstavlja enega najresnejših okoljskih vzrokov za breme bolezni. Ocena bremena bolezni v zahodnih evropskih državah je pokazala, da je eden od treh Evropejcev vznemirjen zaradi hrupa podnevi, v nočnem času pa enega od petih Evropejcev hrup moti med spanjem (Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, 2011). Izpostavljenost visokim nivojem hrupa, nad 85 decibelov (dBA), lahko privede do trajnih poškodb sluha. Hrup, glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, že pri nižjih nivojih, nad 55 dBA, lahko povzroča vznemirjenost ali motnje spanja, za otroke pa predstavlja težave pri učenju. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu predvsem v nočnem času povečuje tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni.
V sklopu mednarodnega dne ozaveščanja o hrupu, 27. aprila, je Inštitut za varovanje zdravja v sodelovanju z regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo in Mrežo zdravih šol pripravil vprašalnik, s katerim bomo med dijaki prvih letnikov 20-ih srednjih šol pridobili podatke o navadah mladostnikov, ki poslušajo glasbo prek prenosnih predvajalnikov glasbe. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da mladostniki glasbo pogosto poslušajo preglasno, kar lahko predstavlja potencialno nevarnost za trajne poškodbe sluha. V okviru te akcije bomo izvedli tudi predavanja s ciljem ozaveščanja mladine o okoljskem hrupu in njegovih škodljivih vplivih na zdravje.
Svetujemo, da ne glede na pisana pravila, hrup, ki ga povzročamo s svojimi dejavnostmi, poskušamo zmanjšati do najnižjega možnega nivoja. Potrudimo se izboljšati našo zvočno pokrajino in poskrbimo za dobro počutje in zdravo okolje v naši soseski.
Cestnemu hrupu je izpostavljena približno tretjina Ljubljančanov
S sprejetjem evropske direktive o okoljskem hrupu smo v Sloveniji dobili prve strateške karte hrupa za mesto Ljubljana ter za pomembne ceste in železniške proge. Rezultati kartiranja hrupa v Sloveniji so pokazali, da je v Ljubljani podnevi letnemu povprečnemu hrupu nad 55 dB izpostavljenih več kot 30% Ljubljančanov, in sicer 168.696 zaradi cestnega prometa, 11.326 zaradi železniškega prometa in 406 zaradi industrije. Enakemu nivoju hrupa je izpostavljenih še 136.363 prebivalcev, ki živijo ob glavnih cestah in 10.051 prebivalcev ob glavnih železniških progah izven Ljubljane. V nočnem času je v Ljubljani letnemu povprečnemu hrupu izpostavljenih nad 50 dBA 113.945 prebivalcev zaradi hrupa cestnega prometa, 8.832 zaradi hrupa železniškega prometa in 233 zaradi industrijskega hrupa. Izven Ljubljane v hrupnem okolju ponoči živi 85.781 prebivalcev ob cestah in 8.691 ob glavnih železniških progah.
Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Ministrstvom za promet in zveze, Ministrstvom za zdravje, Mestno občino Ljubljana, pripravlja operativni program za zmanjšanje izpostavljenosti hrupu s ciljem zaščititi zdravje prebivalcev. Kartiranje se bo v skladu z direktivo o okoljskem hrupu v bodoče nadaljevalo tudi v manjših naseljih in ob manj prometnih cestah in železnicah v Sloveniji.
Osnovne informacije o okoljskem hrupu in njegovih vplivih na zdravje so zbrane na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja. Vprašanja in komentarje nam lahko posredujete na tudi na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .
