Warning

Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj,  telefon: 04 20 17 100,  faks: 04 2017 113,  e-pošta: pisarna.ZZVKR@zzv-kr.si

Frontpage Slideshow (version 2.0.0) - Copyright © 2006-2008 by JoomlaWorks
  • Zdravje
  • Zdravje
  • Okolje
  • Okolje
Nahajate se: Domov » O zavodu » Pogled v preteklost

Pogled v preteklost

E-pošta natisni PDF

Z Vami Za Vaše zdravje že pol stoletja

Na temelju odločbe Okrajnega ljudskega odbora Kranj je bil 29. decembra 1954 ustanovljen samostojni zdravstveni zavod - Okrajni higienski zavod v Kranju, ki ga je vodil Vladimir Premrou, dr. med., ki je bil tudi upravnik Okrajnega zdravstvenega doma.

Zakon o zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah (1956) je navajal, da ti opravljajo praviloma celotno preventivno in kurativno zdravstveno službo na svojem območju.

Zakon je dopuščal, da se ustanovijo tudi samostojni zdravstveni zavodi, ki bi sicer spadali v sestavo zdravstvenih domov, toda le  v primerih, ko ima zavod pomen za ves okraj. V Kranju je tedaj že deloval Okrajni higienski zavod.

Kasnejša Uredba o zdravstvenem nadzoru nad živili je že vpeljala odvzem vzorcev in pošiljanje v analizo pristojnemu zavodu in sodelovanje s higiensko-epidemiološkimi ustanovami.

Splošni zakon o organizaciji zdravstvene službe iz leta 1960 – 1962  je higienske zavode preimenoval v Zavode za zdravstveno varstvo in jim določil naloge. Okrajni higienski zavod v Kranju je bil z odločbo Okrajnega ljudskega odbora 27. decembra 1960 razglašen za samostojni Zavod za zdravstveno varstvo za Gorenjsko Kranj. S tem zakonom so zavodi dejansko dobili svoj splošni pravni status. Precejšnji del nalog, ki so jih imeli higienski zavodi je po tem zakonu prešel v določene organizacijske enote novih zdravstvenih domov (medicina dela, šolska higiena, varstvo matere in otroka, obvezna cepljenja itd.).

V Zavodih izoblikovana strokovna organizacija je predstavljala sestavni del kompleksnega primarnega zdravstvenega varstva. Komplementarnost nalog celotne preventivne in kurativne dejavnosti v okviru kompleksnega osnovnega zdravstva, ki je bilo zagotovljeno tako v zdravstvenem domu kot v zavodu za zdravstveno varstvo, se kaže v naslednjem:

  • socialno-medicinska dejavnost je nadaljevanje in sumiranje vsega tovrstnega dela, ki se pričenja v ordinacijah in dispanzerjih (evidentiranje, zbiranje in pošiljanje podatkov).
  • Laboratorijske preiskave (bakteriološke, serološke in parazitološke) služijo zdravstvenim domovom in bolnišnicam.
  • Zaščitna cepljenja, ki jih opravlja otroški in šolski dispanzer, zavod za zdravstveno varstvo le nadzoruje, po drugi plati pa opravlja zaščitna cepljenja v antirabični ambulanti ter za potnike v mednarodnem prometu.
  • Zdravstvena vzgoja je naloga vseh zdravstvenih delavcev in vseh zdravstvenih zavodov; zavod za zdravstveno varstvo ima v svoji pristojnosti predvsem predavanja in seminarje za delavce, zaposlene v živilski stroki ter za nekatere druge skupine.
  • Protiepidemijski ukrepi se medsebojno prepletajo, tako da je zdravstveni dom udeležen pri diagnozi nalezljive bolezni, pri izolaciji in hospitalizaciji takega bolnika, prevozu, pri prijavi nalezljive bolezni, pri izvajanju karantene oz. medicinskega nadzora in deloma pri specifični profilaksi. Zavod za zdravstveno varstvo sodeluje z mikrobiološko diagnostiko in epidemiološkim poizvedovanjem (anketa), vodenjem evidence o nalezljivih boleznih, dezinfekcijo, izvedbo karantene ter pri drugih izrednih ukrepih (v primeru večjih epidemij).
  • Zdravstveni nadzor nad vodami, živili, predmeti splošne rabe, ki sodi v pristojnost sanitarne inšpekcije, se dopolnjuje s preiskavo vzorcev v sanitarno-bakteriološkem in sanitarno-kemijskem laboratoriju, ki predstavljata tehnično pomožna organa zdravstvene inšpekcije, po drugi strani pa funkcionalno dopolnitev delovanja enot higiene prehrane in komunalne higiene.

V času vodenja Premrouja, dr. med., se je Zavod preselil v Zadružni dom na Primskovem. Tam je bil ustanovljen oddelek za zdravstveno statistiko. V sklopu oddelka za prehrano je bil zasnovan higiensko-kemični laboratorij. Osnovan je bil tudi oddelek za komunalno higieno ter oddelek za higieno dela.

Leta 1960 je bila v Zavodu nabavljena oprema za ambulanto za poklicne bolezni, v kateri je bil sprva honorarno nato pa stalno zaposlen zdravnik. Istočasno je bil ustanovljen tudi oddelek za ekologijo dela, v kemičnem laboratoriju pa so pričeli opravljati toksikološke preiskave ekološkega in biološkega materiala.

Zaradi obsega dela in teritorialne razširjenosti je ambulanta leta 1963 prerasla v dispanzer medicine dela. Izdelal je predlog učnega načrta in metodologijo praktičnega pouka za predmet varstvo pri delu v poklicnih in srednjih šolah na Gorenjskem. Kasneje je nova zakonodaja odvzela medicino dela Zavodom in jo priključila k zdravstvenim domovom.

Leta 1960 se je Zavod preselil iz Primskovega v del lesene barake ob novem Zdravstvenem domu. Na novi lokaciji se je razvil higiensko-bakteriološki laboratorij. Leta 1962 je začel delovati sero-bakteriološki laboratorij in higiensko-kemijski laboratorij. Tudi varstvo okolja in ekološke meritve so pridobivale na pomenu in se razvile v samostojne referate. Za vso Gorenjsko se je razvila tudi služba DDD.

Zavod za zdravstveno varstvo Kranj je postala strokovno zelo močna ustanova. Po svoji organizaciji in po strokovnih izsledkih je bila vzorčni model zavodom za zdravstveno varstvo v Sloveniji. S številnimi analizami je Zavod tudi bistveno vplival na zakonodajo celo v zveznem merilu. Zavod je bil poznan po tesnem sodelovanju z ostalimi zdravstvenimi ustanovami in povezavi kurative s preventivo. Strokovni delavci Zavoda so s prispevki nastopali na številnih kongresih doma in v tujini. Zavod je sistematično izobraževal srednji in višji medicinski kader Gorenjske za delo v izrednih razmerah (vojne, elementarne nesreče).

V sedemdesetih letih je bilo obdobje kulminacije samoupravnega razvoja zdravstva. Leta 1977 so se delavci vseh ZD na Gorenjskem, Zobne poliklinike Kranj, obratne ambulante Železarne Jesenice in Zavoda za socialno medicino in higieno Kranj odločili za združitev v DO Osnovno zdravstvo Gorenjske. Leta 1978 pa je prišlo do velike integracije vseh zdravstvenih zavodov Gorenjske v Gorenjski zdravstveni center, ki so ga sestavljale 3 delovne organizacije: Osnovno zdravstvo Gorenjske s TOZD-i, Gorenjska bolnišnica s TOZD-i in Gorenjska lekarna Kranj. Takšna organiziranost zdravstva je formalno razpadla na podlagi zakona o zavodih (1991), ko je bila odpravljena samoupravna organiziranost zdravstva.  ZD so postali javni zavodi, še vedno združeni v Osnovno zdravstvo Gorenjske, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj pa je postal samostojen.

Do leta 1982 je Zavod deloval v baraki, včasih pri 35 °C, pozimi v mrazu, v stalni nevarnosti požara. Januarja 1982 so v Kranju prvi v Sloveniji namensko zgradili objekt za higiensko in  epidemiološko dejavnost. Sodobni in prostorni laboratoriji, sejne sobe, velika predavalnica, prostori za epidemiološko ambulanto in DDD dejavnost, razstavni prostori in pisarne za referente so postali center preventivnega dela Gorenjske.

Vodenje Zavoda je po Premrouju, dr. med.,  prevzel Danilo Gomišek, dr. med., nato Dušan Hrovat, dr. med., sledila je Sonja Mejak, dr. med.. Prim. Ana Kraker-Starman, dr. med., je bila direktorica Zavoda od leta 1963 do 1990, nato je do leta  2002  Zavod vodila  Marija Seljak, dr. med. Od leta 2002 dalje Zavod vodi Prim. Doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. med.

Reorganizacije in spremembe imena so delno ovirale delo Zavoda. Kot je bilo že omenjeno, se je Okrajni higienski zavod v Kranju leta 1960 preimenoval v Zavod za zdravstveno varstvo za Gorenjsko Kranj, leta 1973 v Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske, leta 1979 v Osnovno zdravstvo Gorenjske TOZD Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske, leta 1991 v Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske, 1.4.1993 v Zavod za zdravstveno varstvo Kranj.

Verjetno se bo ime v prihodnosti še spremenilo, ker je dokaj neprepoznavno in ga ljudje pogosto zamenjujejo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje.

Dejavnost Zavoda je tudi danes preventivna, usmerjena v varovanje, krepitev in ohranjanje zdravja vseh prebivalcev Gorenjske.

 

zgodovina.jpg

SPLETNA STRAN ZZV ARHIVSKA  Od 1. januarja 2014 v Sloveniji delujeta nova nacionalna inštituta: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (... Več..
ARHIV NOVIC Več..