Hrana človeka spremlja od rojstva do smrti. Predstavlja vir energije, akt hranjenja pa je del psihičnega doživljanja, saj ob tem doživljamo tako zadovoljstva kot nezadovoljstva. Hrana prinaša človeku prvo izkušnjo ugodja v življenju.
V otroštvu je hrana povezana predvsem s prispodobo sprejetosti, ljubljenosti, varnosti in ugodja. V adolescenci se vprašanje hrane poveže s simboliko odraščanja. Mladostniku je hrana zagotovilo (ali grožnja) rasti in zorenja, razvitejše telo pa ni le večje, odraslejše , ampak tudi spolno bolj opredeljeno. Tako se hrana prek povezave s telesnimi spremembami vplete v mladostnikov odnos do svoje zunanje podobe, do spolnosti, do svojega telesa kot sporočila o širši spolni identiteti. Predstava o lastnem telesu je sestavni del celotne samopodobe. Obojesmerno je povezana s samospoštovanjem in oceno lastne vrednosti. Kdor se ceni, se ima rad in se doživlja kot vredno človeško bitje, pozitivno sprejema tudi svoje telo.
Predstava o lastnem telesu pa je povezana tudi s stališči družbe, ki pa se skozi zgodovino spreminjajo. Vsak član neke kulture je odvisen od teh splošnih meril. Kolikor bolj je negotov v drugih razsežnostih odnosa do sebe, toliko bolj je njegova vrednostna samoocena odvisna od tega, kako se njegov videz sklada z uveljavljenimi merili za "lepo" in "dobro". Zato na primer tudi razumemo, kako pomemben je zunanji videz za mladostnike. Gradnja identitete poteka pri njih vzporedno z najintenzivnejšim spreminjanjem telesa in s tem videza. V svoji predstavi (in pod vplivom medijskih sporočil) povezujejo svojo socialno sprejetost predvsem s tem, kako se njihova podoba približuje tisti idealni.
Motnje hranjenja so v razvitem svetu pogost pojav, med njimi sta prevladujoči:
* anoreksija nervoza (AN) in
* bulimija nervoza (BN).
Bolezni se pojavljata predvsem pri mladih predhodno zdravih dekletih, ki imajo v družbi, preobremenjeni z lepimi, vitkimi, vsestransko uspešnimi in sposobnimi ženskami, težave pri ustvarjanju samopodobe in lastne vrednosti.
Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo kot globoke duševne in čustvene stiske ter nesprejemanje samega sebe. Obolele osebe se izognejo bolečim čustvom in problemom s preusmerjanjem vse svoje energije na hrano in hranjenje, ki tako postane središče človekovih bojev, misli in slabe vesti. V zadnjih desetletjih so omenjene motnje v porastu, še vedno pa so pogosto prepoznane zelo pozno, ko so že prišle v kronično fazo, kar zdravljenje zelo otežuje.
1. DEJSTVA O MOTNJAH HRANJENJA
2. PROGRAMI ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ S PODROČJA MOTENJ HRANJENJA
4. KNJIŽICA "RAZUMETI MOTNJE HRANJENJA"
5. ZANIMIVI ČLANKI
- Spremljanje prvih obiskov zaradi AN in BN na primarni ravni v Sloveniji
Dodatne informacije: Alenka Hafner, dr. med., spec. soc. medicine; telefon: (04) 20 17 190; Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
