Warning

Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj,  telefon: 04 20 17 100,  faks: 04 2017 113,  e-pošta: pisarna.ZZVKR@zzv-kr.si

Frontpage Slideshow (version 2.0.0) - Copyright © 2006-2008 by JoomlaWorks
  • Zdravje
  • Zdravje
  • Okolje
  • Okolje

PODATKI O ZDRAVSTVENEM STANJU

E-pošta natisni PDF

Zdravje v gorenjski regiji

V gorenjski regiji, ki združuje 18 občin, je sredi leta 2010 živelo 203.192 prebivalcev, kar je predstavljalo 10 % prebivalcev Slovenije. Skoraj 51 % prebivalcev predstavljajo ženske. Prebivalstveni kazalniki so na Gorenjskem ugodni. V 11-ih letih se je število prebivalcev v regiji povečalo za 3 %. Število živorojenih otrok je enako kot v Sloveniji, doseglo najnižjo vrednost v letu 2003, od tedaj pa kaže trend rasti. Z vidika naravnega prirasta se gorenjska regija kot celota še ni srečala z negativnim naravnim prirastom. Vendar se, enako kot Slovenija, uvršča med demografsko stare regije. V 11-ih letih se je število otrok (0 do 14 let) znižalo za dobrih 8 %, število starejših (65 in več let) pa se je povečalo za skoraj 28 %.

 

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je na Gorenjskem med najdaljšimi v Sloveniji, daljše je le v osrednjeslovenski in goriški regiji. Deček, rojen na Gorenjskem v obdobju od 1999 do 2003, lahko ob nespremenjeni umrljivosti pričakuje, da bo dočakal 1,3 leto več kot v povprečju deček, rojen v Sloveniji, deklica, rojena na Gorenjskem, pa 0,9 let več kot v povprečju deklica, rojena v Sloveniji.

 

Gorenjci najpogosteje obiščejo svojega izbranega osebnega zdravnika zaradi bolezni dihal, bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, poškodb in zastrupitev, najpogostejši vzrok zdravljenja v bolnišnici pa so bolezni obtočil, novotvorbe, poškodbe in zastrupitve. V 10-ih letih se je število novih primerov raka na 100.000 prebivalcev povečalo za 39%.

Prebivalci Gorenjske v povprečju pogosteje obiščejo zdravnika kot prebivalci Slovenije, redkeje pa se zdravijo v bolnišnicah. Poleg tega je delovno aktivno prebivalstvo tudi bolj obremenjeno s poškodbami pri delu, medtem ko je bolniški stalež na Gorenjskem med najnižjimi v Sloveniji.

Se pa Gorenjska z 1,7 zdravnika na 1000 prebivalcev uvršča pod slovensko povprečje (2,5), manj kot v Sloveniji je na Gorenjskem tudi višjih in diplomiranih medicinskih sester in medicinskih tehnikov, Gorenjska ima tudi manj bolniških postelj na število prebivalcev.

 

Umrljivost na Gorenjskem pada in je nižja od slovenskega povprečja. V letu 2009 je umrlo 1695 prebivalcev. Najpogostejši vzroki smrti so bili bolezni srca in ožilja, rakava obolenja ter poškodbe in zastrupitve, ki spadajo med kronične nenalezljive bolezni. Le-te so tako kot v razvitem svetu kot tudi na Gorenjskem najpomembnejši vzrok ne le umrljivosti, temveč tudi obolevnosti prebivalcev. Pri njihovem nastanku in razvoju imajo pomembno vlogo nezdrav življenjski slog (premajhna telesna aktivnost, nezdrava prehrana, poseganje po psihoaktivnih substancah in drugi) ter naravno in družbeno okolje. Čeprav velik delež gorenjskih mladostnikov aktivno preživlja prosti čas, saj se 44 % 15-16 letnih dijakov skoraj vsak dan ukvarja s športnimi aktivnostmi, pa ne gre prezreti, da na drugi strani nezanemarljiv delež mladih posega tudi po drogah, največ po alkoholu. V primerjavi s slovenskimi vrstniki gorenjski dijaki izstopajo zlasti po deležu tistih, ki so že posegli po hlapilih. Pri odraslih prebivalcih pa se priložnosti za izboljšanje življenjskega sloga kažejo predvsem na področju bolj zdravega prehranjevanja, zmanjševanja deleža kadilcev in čezmernih pivcev ter pri promociji preprečevanja poškodb in zastrupitev.

 

Predstavljeni podatki odsevajo povprečno stanje v regiji, vendar pa obstajajo med občinami in znotraj prebivalstvenih skupin precejšnje razlike, ki lahko vodijo v neenakosti v zdravju. Razlike med občinami se kažejo tako v naravnem in skupnem prirastu, indeksu staranja, v povprečni plači, stopnji registrirane brezposelnosti, prejemnikih denarnih socialnih pomoči in drugih, kot tudi v umrljivosti. V letu 2008 se je po deležu smrti, ki so ga med vsemi vzroki smrti predstavljala rakava obolenja, več kot polovica gorenjskih občin uvrstila med najbolj obremenjena območja v Sloveniji (s 35 ali več %): Bled, Gorenja vas – Poljane, Kranjska Gora, Tržič, Železniki, Žiri, Šenčur, Kranj, Jezersko, Jesenice, Radovljica. Med prebivalci so glede zdravja bolj ogroženi manj izobraženi, iz nižjega družbenega sloja, nezaposleni. Razlika se kaže tudi med spoloma: pri moških so v primerjavi z ženskami pogosteje prisotni nekateri dejavniki tveganja za razvoj kroničnih bolezni v obliki slabših prehranjevalnih navad, popivanja, kajenja tobaka, povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni. Moški sicer redkeje obiščejo zdravnika, se zdravijo v bolnišnici in imajo nižji bolniški stalež, vendar pa višjo umrljivost in umirajo mlajši kot ženske.

 

Breme kroničnih nenalezljivih bolezni lahko pomembno znižamo z ukrepi primarne preventive. V Sloveniji že od leta 2002 poteka nacionalni program primarne preventive srčno žilnih bolezni, v okviru katerega je bil na Gorenjskem v letu 2010 plan preventivnih pregledov pri odrasli populaciji presežen. Vseeno je potrebno dodaten trud vložiti v motivacijo prebivalcev za sodelovanje v zdravstveno vzgojnih delavnicah in povečati delež udeležencev delavnic, ki jih v zdravstveno vzgojne centre napotijo osebni zdravniki. Od nacionalnih presejalnih programov na Gorenjskem potekata Zora in Svit, slednji zelo uspešno, saj je po odzivnosti gorenjska regija med vsemi slovenskimi regijami na 2. mestu in je v nekaterih občinah že dosegla in presegla ciljno 70 % odzivnost.

 

Škodljiva raba alkohola predstavlja enega vodilnih dejavnikov tveganja za zdravje ljudi. Posledice škodljive rabe alkohola se odražajo na različnih področjih življenja in dela posameznika, v njegovem bližnjem in širšem okolju, občuti pa jih tudi celotna družba. Slovenija se s porabo alkohola in zlasti s posledicami škodljive rabe alkohola uvršča v evropski vrh. Tudi na Gorenjskem je alkohol najbolj razširjena droga. Po podatkih raziskave ESPAD 2007 je vsaj 1-krat v življenju že pilo alkoholno pijačo 94 % 15-16-letnikov, vsaj 1-krat opitih pa je že bila dobra polovica, njihov delež se iz raziskave v raziskavo povečuje. Med odraslimi prebivalci, starimi med 25 in 74 let, je po rezultatih raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog iz leta 2008 22 % abstinentov, 6 % pa je čezmernih pivcev. O popivanju je takrat poročalo 43 % odraslih moških in 25 % odraslih žensk. Čeprav Gorenjska po teh kazalnikih ne presega slovenskega povprečja, predstavlja alkohol tudi v tej regiji pomemben javno-zdravstveni problem. Zaradi smrti, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, je na Gorenjskem v desetih letih umrlo 512 prebivalcev, med njimi 61 % pred dopolnjenim 65. letom starosti. To pa so kar dobri 3 % vseh smrti, ki bi bile preprečljive. Pri zmanjševanju škode zaradi tveganega in škodljivega pitja alkohola v regiji ima ključno vlogo celostna alkoholna politika in oblikovanje odgovornejšega odnosa do alkohola.

 

Zdravje, ki je pomemben element kakovosti življenja in blaginje, prebivalci Slovenije uvrščamo na sam vrh lestvice vrednosti, hkrati pa je tudi pomemben družbeni kapital, ki je predpogoj za družbeni in gospodarski razvoj. Zdravje pa ni le odgovornost zdravstvenega sektorja, soustvarja ga celotna družba.

 

Pišeta: Alenka Hafner, dr. med. in mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. med.

SPLETNA STRAN ZZV ARHIVSKA  Od 1. januarja 2014 v Sloveniji delujeta nova nacionalna inštituta: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (... Več..
ARHIV NOVIC Več..