V skupini, ki je reprezentativna za dijake 1. letnikov gorenjskih srednjih šol, rojene leta 1987, je večina dijakov že vsaj enkrat v življenju posegla po vsaj eni drogi. Namreč, le 5% dijakov, še nikoli v življenju ni poskusilo nobene droge. Med dijaki je najbolj razširjeno uživanje alkohola (izkušnjo je imelo že 93% anketiranih) in kajenje tobaka (izkušnjo je imelo že 69% anketiranih). Druge droge so med gorenjskimi mladostniki manj razširjene. V skupini ilegalnih drog je največ anketiranih že imelo izkušnjo z marihuano (38% anketiranih). V primerjavi z enako starimi dijaki pred štirimi leti je danes po vseh vrstah drog že poseglo več dijakov, prvi stik s posamezno drogo pa se je premaknil v nižjo starost. Poleg tega dijaki, rojeni leta 1987, posegajo po drogah tudi pogosteje kot dijaki pred štirimi leti. Legalne droge so po mnenju mladostnikov zelo lahko dostopne, večjih težav pa nimajo tudi s pridobitvijo hlapov, ki jih vdihavajo, in marihuane. Čeprav se mladostniki zavedajo tveganja, povezanega z uživanjem drog, pa po njih kljub temu posegajo.

Dijaki generacije 1987 imajo slabšo samopodobo kot dijaki generacije 1983. Več jih je s samim seboj nezadovoljnih, počutijo se nekoristne in imajo do sebe negativno stališče. Pogosteje se srečujejo tudi z znaki depresije. Glede vsega omenjenega so bolj ogrožena dekleta. Fantje pa so večkrat vpleteni v nasilna dejanja, ki so pogostejša, kot so bila v generaciji, rojeni 1983. Pogosteje kot dijaki pred štirimi leti so pripravljeni kršiti pravila, ki se jim zdijo neuporabna oziroma upoštevati le tista, ki jih želijo. V šoli so manj uspešni, kar še posebej velja za fante, prav med šolsko najmanj uspešnimi pa je uživanje vseh drog najpogostejše. Do 16. leta starosti je tretjina dijakov že razmišljala o samopoškodovanju, 16% pa jih je že poskusilo narediti samomor, več deklet kot fantov.

Pregled po posameznih drogah je pokazal sledeče:

• Primerjava podatkov o pogostosti kajenja tobaka med letoma 1999 in 2003 kaže, da se je za 6% znižal delež dijakov, ki še nikoli v življenju niso kadili. Poleg tega se je znižal tudi delež tistih, ki so kadili le nekajkrat v življenju, zlasti pa se je povišal delež tistih, ki so kadili 40-krat ali pogosteje, kar že kaže na razširjeno navado. V zadnjem mesecu je več kot cigareto na teden (kar predstavlja redno kajenje) pokadila kar tretjina dijakov. Otroci po prvi cigareti posežejo zelo zgodaj, petina že pred dopolnjenim 12. letom starosti. Eksperimentiranje s cigaretami se začne pri fantih prej kot pri dekletih, vendar v starosti 15 oziroma 16 let glede kajenja med njimi ni pomembne razlike.
• V štirih letih se je za 4% znižal delež dijakov, ki še niso pili alkoholnih pijač. Poleg tega se je znižal tudi delež tistih, ki so pili le nekajkrat v življenju, zlasti pa se je povišal delež tistih, ki so po alkoholnih pijačah posegli že 40-krat ali pogosteje (kar jih uvršča med pogoste pivce). Samo dobra četrtina dijakov do starosti 15 oziroma 16 let še ni bila opita, kar je še za 13% manj kot pred štirimi leti. Poleg tega, da so se dijaki opijali tudi pogosteje kot dijaki, rojeni leta 1983, so bili tudi bolj opiti. V zadnjem mesecu je pilo alkoholne pijače 61% dijakov, skoraj 15% redno, kar pomeni 6-krat ali pogosteje. Opitih je bilo v tem času skoraj 40% dijakov, 6% redno (6-krat ali pogosteje). Prvi kozarec piva je popilo v starosti 11 let ali manj že 35% dijakov, vina 27% in žgane pijače 10%. Do dopolnjenega 13. leta starosti je bila opita že skoraj četrtina dijakov. Tudi po alkoholnih pijačah posežejo fantje mlajši od deklet in jih kasneje pijejo v večjih količinah. Pijača, po kateri mladi najpogosteje posežejo, je pri fantih pivo, pri dekletih vino. Dijaki najpogosteje pijejo alkohol v lokalih, vendar pa se je v štirih letih predvsem povečal delež tistih, ki pijejo na prostem. Večina mladostnikov je do rabe in zlorabe alkohola precej strpna. V nasprotju z dijaki pred štirimi leti pripisujejo danes alkoholu več pozitivnih in manj negativnih posledic. Zlasti zaskrbljujoče je, da kot najbolj pozitivno ocenjujejo dejstvo, da se pod vplivom alkohola lahko zelo zabavajo. Del mladostnikov je imel tudi že težave zaradi pitja alkoholnih pijač, najpogosteje so bile to poškodbe predmetov ali prepiri.
• Marihuana je najbolj razširjena ilegalna droga. S to drogo se je v življenju že srečalo 16% več dijakov kot leta 1999. Poleg tega se je predvsem povečal delež tistih dijakov, ki so po njej posegli večkrat, saj jo je skoraj petina uživala že 10-krat ali pogosteje, kar pomeni njeno zlorabo. V zadnjem mesecu je marihuano kadila petina dijakov, pred štirimi leti še desetina. Četrtina dijakov je prvič posegla po marihuani, ko še niso bili stari 15 let. Dijaki, rojeni leta 1987, tudi bolje poznajo mesta, kjer lahko dobijo to drogo. Najpogosteje jo kupijo kar na ulici ali v parku, na drugem mestu pa je že šola. Ilegalne droge dijaki najpogosteje dobijo od svojih vrstnikov, glavni razlog za poseganje po njih pa je radovednost. O uporabi ostalih ilegalnih drog (amfetaminov, ekstazija, GHB, heroina, LSD, kokaina, kreka) je poročalo 8% vprašanih, leta 1999 pa slabih 5%. Pri tem je bila zloraba drog ("uporabil sem jo 10- ali večkrat") označena v skoraj 2%.
• Hlape je že vsaj enkrat v življenju vdihavalo 20% dijakov, kar je 9% več kot pred štirimi leti.
• Po pomirjevalih, ki jih ni predpisal zdravnik, je poseglo 4,5% vprašanih, dobra 2% manj kot leta 1999.

Stanje, ki vlada na področju uživanja alkohola in drugih drog med gorenjskimi mladostniki, se torej slabša. Če je bila Gorenjska še leta 1999 med tistimi regijami v Sloveniji, ki so bile z rabo drog med mladostniki najmanj obremenjene, leto 2003 tega več ne potrjuje. Še posebej skrbi ugotovitev, da je najbolj v porastu ekstremna raba vseh drog. To pa mora biti apel družbi, da se aktivno vključi v področje preprečevanja in zmanjševanja poseganja po drogah med mladostniki. Stanje zahteva celosten pristop. Ta mora vključevati družino, ki je med najpomembnejšimi dejavniki preprečevanja odvisnosti, vrtec, šolo, zdravstvo, socialne službe, organe odločanja na različnih ravneh, verske in lokalne skupnosti, različna društva in nevladne organizacije, lokalne medije ter druge. Le takšen pristop lahko prispeva h končnemu cilju, to je k zdravim mladostnikom, ki se veselijo življenja, zaupajo vase, uspešno izpolnjujejo svoje vsakodnevne obveznosti, aktivno preživljajo prosti čas, se pri tem zabavajo in premagujejo stres, se znajo upreti negativnim pritiskom vrstniškega okolja in odraščajo brez omame alkohola ali drugih drog in se razvijajo v uspešne mlade ljudi, ki bodo krepili potenciale naše družbe ter prispevali k njenemu razvoju in napredku.