Warning

Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj,  telefon: 04 20 17 100,  faks: 04 2017 113,  e-pošta: pisarna.ZZVKR@zzv-kr.si

Frontpage Slideshow (version 2.0.0) - Copyright © 2006-2008 by JoomlaWorks
  • Zdravje
  • Zdravje
  • Okolje
  • Okolje

PITNE VODE

E-pošta natisni PDF

Kakovost in količina čistih celinskih voda je eno od najpomembnejših nalog za prihodnost človeštva. Voda kot naravna prvina je pogoj za obstoj življenja.

Količina vode in njena pojavna oblika ter časovna razporeditev vplivajo na raznovrstnost naravnih rastlinskih in živalskih vrst in na življenje ljudi, njihovo blaginjo, vedenjske vzorce, pa tudi na človekov odnos do voda in vodnega prostora.

Šele ko jo nimamo, dojamemo čudež, ki se mu reče voda.

Slovenija je z vodo relativno bogata dežela. Vodovodi, ki nas oskrbujejo z njo, v glavnem nudijo zadostne količine zdrave pitne vode. Ko si jo iz pipe natočimo v kozarec in se s hladno, svežo vodo odžejamo, moramo vedeti, da take dragocenosti nimajo povsod po svetu. Kako dragocena je voda, vemo šele takrat, ko je nimamo. Tudi pri nas viri zdrave pitne vode niso neizčrpni. Šele, če je zmanjka ali če se njena kakovost poslabša, se zavemo, kaj pomeni.

 

Vodo potrebujemo vsi. Brez nje ni življenja in ni zdravja. Zato vodo spoštujmo, jo varčujmo in varujmo kjerkoli smo.

 

Vsako leto 22. marca obeležimo Svetovni dan voda. Ob tej priložnosti pripravimo učno delavnico za skupino učencev iz osnovne šole. Izobraževanje je na temo zdravstvene ustreznosti pitne vode in varnosti oskrbe s pitno vodo na Gorenjskem. Poudarili smo, kako za vodo skrbimo in jo čuvamo. Učenci si ogledajo tudi potek dela v laboratorijih Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, kjer opravljamo redne kemijske analize in mikrobiološke preiskave vzorcev pitne vode za našo regijo.

Storitve, ki vam jih lahko ponudimo na področju pitnih vod:

* odvzem vzorcev pitne vode,

* odvzem vzorcev pitne vode s svetovanjem,

* izdelava mnenj k poročilom o preskusu pitnih vod,

* svetovanje na področju pitnih vod (sanacija, vzdrževanje, čiščenje, vodo varstveni pasovi, itd.),

* ogled vodovodnih sistemov s predlogi sanacije,

* izdelava Letnih poročil za posamezne vodovodne sisteme s predlogi sanacije,

* monitoring na področju pitnih vod,

* ciljani odvzemi pitnih vod, ter spremljanje in varovanje kvalitete podtalnice,

* spremljanje kvalitete rezervnih vodnih virov,

* uvajanje, svetovanje in verifikacija HACCP-a na področju pitnih vod,

* svetovanje v primeru izrednih dogodkov (hidrične epidemije, havarije, elementarne nesreče),

* kloriranje objektov in cevovodov (do vsebnosti 0,5 mg Cl2/l),

hiperkloriranje (izvajanje "klornega šoka") objektov in cevovodov (vsebnost klora: > 5 mg Cl2/l),

* odvzem vzorcev za preiskave na bakterijo legionelo,

* svetovanje na področju legionel (sanacija toplovodnih sistemov, klimatskih sistemov, rezervoarjev tople vode, itd.),

* izdelava ponudb in pogodb s področja pitnih vod in legionel na strokovni osnovi,

* izobraževanje na področju pitnih vod.

Dokument obveščanje uporabnikov

Dokument Obveščanje uporabnikov je splošen in predstavlja za upravljavce sistemov za oskrbo s pitno vodo osnovo za pripravo konkretnih načrtov obveščanja uporabnikov. Velja za upravljavce sistemov, ki oskrbujejo 50 oseb ali več.

Priporočila za higiensko vzdrževanje avtomatov za vodo

Voda, ki si jo natočimo iz avtomata, je embalirana voda, ki priteče preko sistema hlajenja ali gretja avtomata za vodo. Biti mora brez mikrobioloških in kemijskih onesnaževalcev, ki bi bili škodljivi za zdravje.

Pred začetkom novega šolskega leta - napotki za tehnično osebje osnovnih in srednjih šol, vrtcev, dijaških in študentskih domov na Gorenjskem za vzdrževanje notranjega vodovodnega omrežja

V času poletnih počitnic in praznikov je poraba pitne vode v šolah, vrtcih in domovih močno zmanjšana ali je celo prekinjena. Pogosto se zgodi, da so zato tam odvzeti vzorci pitne vode mikrobiološko neskladni. Vzrok za to je zastajanje vode v omrežju in s tem povečanje temperature vode. V takih pogojih se mikroorganizmi hitreje razmnožujejo. Na notranjih površinah cevovodov lahko nastajajo biofilmi, to so obloge, sestavljene iz organskih in anorganskih snovi ter bakterij, običajno prisotnih v pitni vodi. Pri ponovni uporabi vode se z notranjih sten vodovodne napeljave te obloge luščijo in izpirajo. Zato je potrebno pred začetkom novega šolskega leta poskrbeti za intenzivno izpiranje notranjega vodovodnega omrežja.

Preprečitev in kontrola tveganja izpostavljenosti legionelam

Na Zavodu opravljamo strokovni pregled vodovodnih, klimatskih in prezračevalnih naprav na prisotnost legionel. Na podlagi pregleda in rezultatov analiz odvzetih vzorcev ocenimo in določimo kontrolne točke in kritične kontrolne točke. Predlagamo ukrepe za odpravo pomanjkljivosti v zgoraj opisanih sistemih.

Čiščenje in vzdrževanje vodovodnih objektov in omrežja

Redno čiščenje vodovodnih objektov in naprav ter vodovodnega omrežja je osnova za preskrbljenost prebivalstva z zdravstveno ustrezno pitno vodo.

Čiščenje sekundarnega vodovodnega omrežja na osnovnih in srednjih šolah, vrtcih ter dijaških domovih po daljših počitnicah

Bistven pogoj za izboljšanje kvalitete pitne vode je redno čiščenje in vzdrževanje sekundarnega vodovodnega, hidrantnega in toplovodnega omrežja.

Obvestilo upravljalcev javnih vodovodov v primeru dolgotrajne suše

Zaradi dolgotrajne suše, visokih temperatur in občasnih hudih kratkotrajnih ploh se v cevovodih začnejo intenzivnejše razvijati in biofilmi in večje usedline ter poveča število bakterij v pitni vodi.

 

Neurja in poplave na Gorenjskem - Navodila in priporočila za prizadete prebivalce ob vodni ujmi

Uporabnikom pitne vode iz območij, ki jih je močneje prizadelo neurje 18. septembra 2007, svetujemo, naj spremljajo obvestila na lokalnih radijskih postajah. Natančne informacije o stanju pitne vode na njihovem območju naj poiščejo pri upravljavcu vodovoda in se dosledno ravnajo po njegovih navodilih. Koristne informacije in navodila za ravnanje so še:

Več informacij o pitni vodi, informacije o monitoringu pitne vode, priporočila in navodila Komisije za pitno vodo najdete tudi na spletni strani o pitni vodi  Inštituta za varovanje zdravja RS.

 

MNENJE O POTREBNIH KOLIČINAH PITNE VODE V PRIMERU OMEJITVE ALI PREKINITVE DOBAVE PITNE VODE

(Pravilnik o pitni vodi, Ur.l.RS št. 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06 - 21. člen)

Upravljavec mora prenehati z dobavo pitne vode ali omejiti njeno uporabo, če uporaba pitne vode predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pri izbiri ukrepov mora upoštevati tveganje za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev uporabe pitne vode.

Zagotavljanje ustreznih količin varne pitne vode vsakemu človeku, vedno in povsod sodi med osnovne elemente zdravja. Več na spletni strani.

Priporočila za ravnanje ob utemeljenem sumu, da so lahko v pitni vodi prisotni paraziti

(Pravilnik o pitni vodi Ur.l.RS št.19/04, 35/04, 26/06 – 14.člen). Z vodo se lahko prenašajo številni paraziti npr.: Giardia lamblia, Cryptosporidium spp. Entamoeba histolytica. Večina tvori ciste oz. oociste, ki so zelo odporne na običajne oblike dezinfekcije, nekatere je težko odstraniti tudi s filtracijo. Upravljalec naj določi dejavnike tveganja, opredeli tveganje, opravi vzorčenje in preskušanje ter ukrepa pri čemer mora upoštevati več elementov. Več na spletni strani.

Ob laboratorijsko ugotovljenih preseženih vrednostih natrija, pa tudi spremembah organoleptičnih lastnosti pitne vode, je potrebno takojšnje ugotavljanje in odpravljanje vzrokov. V Pravilniku o pitni vodi (Ur.l. RS št.:19/04, 35/04 in26/06) je natrij uvrščen v Prilogo 1, del C, med indikatorske parametre. Mejna vrednost je 200 mg/l. V skupini indikatorskih parametrov (del C) je zato, ker mejna vrednost ne temelji na podatkih o nevarnostih za zdravje ljudi. Rezultati lahko narekujejo prekinitev ali omejitev dobave pitne vode ali drug ukrep. Več na spletni strani.

 

Sulfati so naravno prisotni v mnogih kamninah. Pogosto se uporabljajo v kemijski industriji; v okolje pridejo tudi preko odpadkov oz. odplak in iz atmosfere – preko emisij žveplovega dioksida in nato kot »kisli dež«.

Sulfati so v okolju zelo stabilni; topnost soli v vodi je odvisna od spremljajočih kationov. Na prst se ne absorbirajo znatno in se prenašajo skozi njo v nespremenjeni obliki. Uporabljajo se tudi kot aditiv živilom. Glavni vnos v človeka je preko hrane. Več na spletni strani.

Kriteriji za razglasitev ukrepa prekuhavanja pitne vode

Prekuhavanje pitne vode je ukrep priprave pitne vode s katerim odpravimo mikrobiološko onesnaženost pitne vode in je praviloma kratkoročen. Ukrep je potreben zaradi varovanja zdravja ljudi, če uporaba pitne vode predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi.

Za ukrep prekuhavanja pitne vode iz sistema za oskrbo s pitno vodo se odloči upravljavec na podlagi ocene specifičnih razmer. Upravljavec naj pri tem upošteva Kriterije za razglasitev ukrepa prekuhavanja pitne vode. V primeru iz 4.čl. Pravilnika o pitni vodi, naj upoštevanje kriterijev zagotovi lokalna skupnost. Več na spletni strani.

 

Celotni organski ogljik – TOC in oksidativnost sta parametra, s katerima ugotavljamo prisotnost oz. koncentracijo organskih snovi v pitni vodi. Organske spojine v pitni vodi lahko s predstavljajo direktno ali indirektno tveganje za zdravje. Parametra sta uvrščena med indikatorske parametre in sprememba v vrednostih kaže na morebitno onesnaženost pitne vode. Vrednost ocenjujemo v povezavi z vrednostmi ostalih parametrov. Več na spletni strani.

 

Atrazin in metabolita: desetilatrazin, desizopropilatrazin

Atrazin je triazinski neselektivni organski herbicid, ki so ga uporabljali za zatiranje večine širokolistnih plevelov in trav v kmetijstvu in nekmetijski dejavnosti. V Sloveniji je v celoti prepovedan od leta 2003. Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) uvršča atrazin v 3. skupino (na podlagi dostopnih podatkov ni možna uvrstitev med rakotvorne snovi za ljudi). V Pravilniku o pitni vodi (Ur. l. RS št.: 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06) je atrazin uvrščen v Prilogo I, del B, kjer je določena mejna vrednost v pitni vodi, 0,10 µg/l, ob upoštevanju previdnostnega principa.

Desetilatrazin in desizopropilatrazin sta relevantna metabolna in razgradna produkta atrazina. Zanju veljajo enaki toksikološki zaključki in enake zahteve, kot za atrazin. Več na spletni strani.

 

Mekoprop (MCPP)

Mekoprop (MCPP) je klorofenoksi herbicid, ki se uporablja za zatiranje plevela v kmetijski in nekmetijski dejavnosti. V prsti se razgradi predvsem z mikroorganizmi, delno s fotolizo in hidrolizo. Razpolovna doba je 7-8 dni pri 20 °C, pri nižji temperaturi se podaljša (12 dni pri 10 °C); ostanke mekopropa v prsti so našli tudi več kot 2 meseca po uporabi. Razgradnja v anaerobnih pogojih ni pomembna, pri aerobnih pogojih akumulacije v prsti ne pričakujemo. Možnost vstopanja v podzemne vode je majhna.

V Pravilniku o pitni vodi (Ur. l. RS št.: 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06) je mekoprop uvrščen v Prilogo I, del B med pesticide, kjer je določena mejna vrednost za vsak posamezni pesticid v pitni vodi, 0,10 µg/l.

Ukrepi za zmanjšanje koncentracije pesticidov v pitni vodi morajo biti usmerjeni primarno v izbiro in zaščito vodnega vira; možna rešitev je tudi zamenjava vira pitne vode. Dolgoročno je potrebno preventivno delovanje glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Več na spletni strani.

 

Arzen

Arzen se nahaja v različnih spojinah v zemeljski skorji in je kot posledica tega v nekaterih delih sveta stalno prisoten v vodi, zlasti podzemni. Poleg tega izvora lahko pride arzen v vodo tudi iz odplak pa tudi preko atmosfere, saj se uporablja v različnih vejah industrije. Manj se uporablja kot pesticid, dodatek krmilom in kot sredstvo za zaščito lesa. Odvisno od pogojev okolja je lahko v vodi kot arzen (V) ali arzen (III) in sicer bolj običajno v anorganski obliki.

Ob preseženih vrednostih arzena v pitni vodi je potrebno takojšnje ugotavljanje vzrokov in njihova odprava, sicer predlagamo, da se poišče alternativne možnosti oskrbe ali vpelje ustrezne postopke priprave. Več na spletni strani.

 

Bor

Bor se v naravi nahaja v različnih kemijskih oblikah. Uporablja se v industriji stekla, detergentov, v farmaciji, v proizvodnji pesticidov, umetnih gnojil, kozmetike, v sredstvih za gašenje itd. V vodi je v glavnem v obliki borove kisline. Njegov glavni vir v vodi so kamnine, iz katerih se raztaplja ali pa odpadne vode (detergenti). Precej ga je v morski vodi, od koder lahko pride tudi v vire pitne vode. Iz vode se adsorbira na zemljino in sediment. Največji vnos v telo je preko živil, zlasti sadja in zelenjave (vegetarijanci ga vnašajo več). Vnos preko zraka je zanemarljiv. Več na spletni strani.

 

Primisulfuron-metil

Primisulfuron-metil je sulfonilsečninski herbicid, ki se uporablja za zatiranje širokolistnega plevela v kmetijstvu. Razpolovna doba razgradnje v prsti je 1 do 3 mesece, hitrejša je v aerobnih in kislih pogojih. Je blago toksičen pri uživanju, vdihavanju in preko kože, draži oči, v stiku s kožo ne povzroča preobčutljivosti. Ameriška agencija za okolje (EPA) je ocenila, da ni teratogen, mutagen, rakotvoren, ne vpliva na razmnoževanje. EPA je določila sprejemljivi dnevni vnos 0,25 mg/kg telesne teže na dan, pri katerem, pri dolgotrajni izpostavljenosti, ne pričakujemo škodljivih učinkov na zdravje. V Pravilniku o pitni vodi (Ur. l. RS št.: 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06) je uvrščen v Prilogo I, del B, med pesticide, za katere je določena mejna vrednost za vsak posamezni pesticid v pitni vodi, 0,10 µg/l. Po metodologiji Svetovne zdravstvene organizacije lahko izračunamo sprejemljivo mejno vrednost za pitno vodo, ki znaša nekaj mg/l. Ukrepi za zmanjšanje koncentracije pesticidov v pitni vodi morajo biti usmerjeni primarno v izbiro in zaščito vodnega vira. Več na spletni strani.

 

Kadmij

Naravno je prisoten v različnih spojinah v zemeljski skorji. V okolje pride preko odpadnih vod, gnojil, zgorevanja fosilnih goriv, odpadkov. Lahko pronica v podzemno vodo ali se veže v sedimentu. V pitni vodi je lahko sekundarno zaradi nečistoč iz delov vodovodnega omrežja (pipe, spoji, grelniki, hladilniki ipd). Glavna izpostavljenost je hrana. Preko kože ne vstopa. Kadmij se nabira v ledvicah in jetrih ter se zelo počasi izloča. V Pravilniku o pitni vodi je kadmij uvrščen v Prilogo I, del B, z mejno vrednostjo, 5,0 µg/l. Pitna voda s koncentracijami kadmija nad vrednostjo 5 µg/l predstavlja pri kroničnem vnosu tveganje za obolenja ledvic. Več na spletni strani.

 

Permetrin

Permetrin je piretroidni insekticid, ki se uporablja za zatiranje žuželk v kmetijstvu, gozdarstvu in javnem zdravstvu. Razpolovna doba v zemlji je do 28 dni. Splošna populacija je izpostavljena permetrinu v glavnem preko hrane. Permetrin je malo strupen. Ni možna razvrstitev med rakotvorne snovi za ljudi, ni genotoksičen in nima reproduktivnega ali razvojnega toksičnega učinka. V Pravilniku o pitni vodi (Ur. l. RS št.: 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06) je permetrin uvrščen v Prilogo I, del B, kjer je določena mejna vrednost za pesticide v pitni vodi, 0,10 µg/l. Ukrepi za zmanjšanje koncentracije pesticidov v pitni vodi morajo biti usmerjeni primarno v izbiro in zaščito vodnega vira. Več na spletni strani.

 

1,2 – Dikloroetan 

Je brezbarvna, slabo viskozna, hlapna tekočina s sladkim vonjem in okusom. Je kemična snov, ki je v naravi ne najdemo. Uporablja se v proizvodnji vinil klorida, različnih topil, plastike, gume, sintetičnih vlaken, osvinčenega bencina, kot fumigant za žito in tudi kot topilo. Kot posledica široke uporabe je lahko prisoten v odpadnih vodah in v trdnih odpadkih. Iz onesnažene vode ali zemlje izhlapi, lahko pa delno pronica v podtalnico, kjer ostane dolgo časa. Mikrobiološka razgradnja je majhna. Prag vonja v vodi je 7 mg/l. V Pravilniku o pitni vodi je 1,2 – dikloroetan uvrščen v Prilogo I, del B, kjer je določena mejna vrednost v pitni vodi, 3,0 µg/l. Ukrepi v zvezi s prisotnostjo 1,2 – dikloroetana v pitni vodi morajo biti usmerjeni primarno v izbiro vira in preprečevanje onesnaževanja vodnega vira (onesnažen zrak, odplake, pronicanje razlitij v tla).

 

Nikelj

Nikelj v pitni vodi je lahko naravnega izvora ali pa izvira iz onesnaženja. Najpogosteje izvira povišana koncentracija iz materialov v stiku z vodo. Če je koncentracija presežena, je treba poiskati vzrok in ustrezno ukrepati. V Pravilniku o pitni vodi je nikelj uvrščen v Prilogo I, del B, kjer je določena mejna vrednost v pitni vodi, 20,0 µg/l.


Srebro

Srebro se nahaja v zemlji v glavnem v obliki zelo netopnih in nemobilnih soli. Uporablja se v fotografiji, baterijah, električni opremi, trdih zlitinah v zobozdravstvu idr. Preko pitne vode je vnos običajno neznaten, če ga uporabljamo za dezinfekcijo pitne vode pa lahko predstavlja glavni vir izpostavljenosti pri uživanju. Znak kronične preobremenitve s srebrom je argirija, pri čemer se koža, lasje, oči modro-sivkasto obarvajo. V Pravilniku o pitni vodi ni določena mejna vrednost za srebro v pitni vodi. Srebro in njegove spojine niso primerne za stalno dezinfekcijo pitne vode, ampak za kratkotrajno uporabo npr. potovanje, v nujnih primerih, če ni na voljo drugih sredstev; koncentracija srebra v pitni vode ne sme preseči vrednosti 0,10 mg/l.

 

Epiklorohidrin

Uporablja se v pripravi vode kot flokulant. IARC je epiklorohidrin razvrstil v skupino 2A. V Pravilniku o pitni vodi je epiklorohidrin uvrščen v Prilogo I, del B, kjer je določena mejna vrednost v pitni vodi 0,10 µg/l. Njegove vsebnosti v pitni vodi ne merimo, temveč izračunavamo iz podatkov o uporabljenih flokulantih. Koncentracija v pitni vodi se nadzira z omejitvijo vsebnosti epiklorohidrina v koagulantih, z omejevanjem doziranja ali obojega hkrati.

 

Vinil kloroid

Vinil klorid je lahko v nekaterih vrstah PVC cevi, zato je pomembno, da so natančno znane njegove lastnosti. Mednarodna agencija za raziskave raka je vinil klorid razvrstila v 1. skupino. V Pravilniku o pitni vodi je vinil klorid uvrščen v Prilogo I, del B, kjer je določena mejna vrednost v pitni vodi 0,50 µg/l. Njegove vsebnosti v pitni vodi ne merimo, temveč jo izračunavamo iz podatkov o lastnostih cevi.

 

Akrilamid 

Monomeri akrilamida se pojavljajo v poliakrilamidnih koagulantih, ki se uporabljajo pri pripravi pitne vode. IARC je akrilamid razvrstila v skupino 2A. V Pravilniku o pitni vodi je uvrščen v Prilogo I, del B, kjer je določena mejna vrednost v pitni vodi 0,10 µg/l. Njegove vsebnosti v pitni vodi ne merimo, temveč jo izračunavamo iz podatkov o uporabljenih sredstvih pri pripravi, nadzira pa se z omejitvijo vsebnosti akrilamida v koagulantih, z omejevanjem doziranja ali obojega hkrati.

 

Dodatne informacije: Franc Ribnikar, dipl.san.inž., Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. ; telefon: (04) 20 17 136, 041 747 547 ali pustite sporočilo v tajništvu na telefon: (04) 20 17 146

SPLETNA STRAN ZZV ARHIVSKA  Od 1. januarja 2014 v Sloveniji delujeta nova nacionalna inštituta: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (... Več..
ARHIV NOVIC Več..